Število novih prosilcev za denarno nadomestilo v primeru brezposelnosti v Združenih državah Amerike se je v zadnjem tednu leta 2025 nekoliko povečalo, vendar po zgodovinskih merilih ostaja na nizki ravni. Čeprav podatki kažejo na stabilnost trga dela v smislu nizkega števila odpuščanj, analitiki opozarjajo na postopno slabljenje povpraševanja po delovni sili. Trenutne razmere so posledica širše gospodarske negotovosti in učinkov predhodnih visokih obrestnih mer, ki so vplivale na investicijski cikel. Kljub rahlemu porastu prijav, ki so ga zabeležili v Washingtonu, ameriško gospodarstvo ne kaže znakov obsežnega krčenja števila zaposlenih. Podatki ministrstva za delo odražajo trdoživost trga dela, čeprav se dinamika zaposlovanja upočasnjuje v primerjavi s preteklimi četrtletji. Podjetja se ob nejasnih obeti glede prihodnje trgovinske politike in stroškov financiranja odločajo za previdnejše načrtovanje kadrovskih virov. Povečanje števila zahtevkov ob koncu leta je mogoče deloma pripisati tudi sezonskim dejavnikom, vendar strokovnjaki poudarjajo, da dolgoročni trendi nakazujejo na ohlajanje. Povezava med geopolitičnimi napetostmi, zlasti v odnosih s Kitajsko, in domačim trgom dela postaja vse bolj izrazita, saj negotovost pri naložbah neposredno vpliva na dolgoročno stabilnost delovnih mest v industrijskem in tehnološkem sektorju.

Trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike se je v oktobru zmanjšal na 29,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja padec za 18,8 milijarde dolarjev v primerjavi s septembrom. Po podatkih urada za popis prebivalstva in urada za ekonomsko analizo se je izvoz povečal na 302 milijardi dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal na 331,4 milijarde dolarjev. Na medletni ravni se je ameriški izvoz okrepil za 12 odstotkov, uvoz pa je upadel za štiri odstotke. Zmanjšanje uvoza gre pripisati predvsem prejšnjim hitrim nakupom uvoznikov, ki so se želeli izogniti napovedanim carinam. Nasprotno pa je Kanada v istem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 583 milijonov kanadskih dolarjev, kar predstavlja preobrat glede na septembrski presežek v višini 243 milijonov dolarjev. Kanadski statistični urad poroča, da je rast uvoza presegla rast izvoza, pri čemer se je uvoz povečal za 3,4 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev. Glavni dejavnik za povečanje uvoza je bil večji obseg uvoza elektronskih izdelkov in opreme. Ameriški trgovinski podatki kažejo tudi na občutno zmanjšanje primanjkljaja v menjavi s Kitajsko, ki se je s lanskih 28,1 milijarde dolarjev znižal na 14,9 milijarde dolarjev. Pri tem ostaja izvoz naftnih derivatov v ZDA v pozitivnem trendu rasti. Ti premiki v severnoameriški trgovini odražajo širše prilagajanje trgovinskih tokov v luči globalnih gospodarskih negotovosti in sprememb v tarifnih politikah.

Nemška industrijska podjetja so novembra zabeležila nepričakovano visoko rast naročil, kar po mnenju ekonomistov predstavlja potencialen signal za preobrat v največjem evropskem gospodarstvu. K rasti so največ prispevala domača naročila večjega obsega, hkrati pa se je opazno okrepilo tudi povpraševanje s tujih trgov. Največji razcvet sta doživela sektorja kovinskih izdelkov in avtomobilska industrija. Strokovnjaki so nad podatki presenečeni, saj so predhodne napovedi kazale na nadaljevanje stagnacije. Podrobnejša analiza kaže, da so h končnemu rezultatu pomembno prispevala naročila na področju obrambe in kritične infrastrukture. Analitiki pričakujejo, da bodo ti segmenti ostali ključno gonilo rasti tudi v letu 2026, ko naj bi se učinki novih investicijskih ciklov polno izrazili. Kljub spodbudnim številkam ekonomisti ostajajo previdni glede dolgoročne vzdržnosti trenda. Čeprav so se naročila v transportnem sektorju in metalurgiji močno povečala, nekateri drugi industrijski segmenti še vedno poročajo o šibkejši dinamiki. Kljub temu podatki vlivajo upanje na postopno okrevanje nemškega konjunkturnega cikla, ki je bil v zadnjih mesecih pod močnim pritiskom visokih stroškov energije.

Turška avtomobilska industrija je leto 2025 zaključila z rekordnimi izvoznimi rezultati, saj je vrednost izvoza dosegla 41,5 milijarde ameriških dolarjev. To predstavlja 11,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej, s čimer je sektor utrdil svojo vodilno vlogo v turškem gospodarstvu. Avtomobilska panoga je tako že devetnajstič v zadnjih dvajsetih letih postala izvozni prvak države. Samo v decembru 2025 se je izvoz v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečal za osem odstotkov in znašal 3,76 milijarde dolarjev. Dosleden uspeh panoge kaže na močno mednarodno konkurenčnost turških proizvajalcev vozil in sestavnih delov. Rezultati potrjujejo, da avtomobilski sektor ostaja ključni steber turške izvozne strategije in glavni vir deviznih prihodkov za državo.

Nemško združenje sejemske industrije (Auma) je objavilo optimistične napovedi za leto 2026, ko pričakujejo nadaljnje okrevanje in rast števila prireditev. Po ocenah panožnega združenja bo Nemčija, ki velja za eno ključnih svetovnih sejemskih lokacij, gostila več sto dogodkov. S tem se panoga postopoma približuje ravni dejavnosti, ki jo je beležila pred izbruhom svetovne zdravstvene krize. Napovedi temeljijo na povečanem zanimanju razstavljavcev in obiskovalcev, kar potrjuje pomen neposrednega poslovanja in osebnega mreženja v mednarodnem okolju. Čeprav so se v zadnjih letih uveljavili digitalni formati, fizični sejmi ostajajo osrednji steber nemškega gospodarstva, zlasti na področjih industrijske opreme, avtomobilske industrije in tehnologije. Organizatorji se za leto 2026 pripravljajo na polno zasedenost sejmišč, kar bo imelo pozitivne učinke tudi na povezani turistični in gostinski sektor.

Portugalska vlada je napovedala, da bo proračunski presežek v letu 2025 verjetno znašal nekoliko več od prvotno predvidenih 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Finančni minister Joaquim Miranda Sarmento je v Lizboni pojasnil, da država za tekoče leto pričakuje uravnotežene javne finance, medtem ko se gospodarski kazalniki za prihodnje leto izboljšujejo. Minister je ob tem pozval vse deležnike k aktivni promociji portugalskega gospodarskega modela, ki ga je označil za zgodbo o uspehu. Napovedi temeljijo na stabilni gospodarski rasti in učinkovitem upravljanju javnega dolga, kar Portugalsko postavlja v ugoden položaj znotraj evrskega območja. Čeprav so prvotne ocene v državnem proračunu predvidevale skromnejši presežek, zadnji podatki kažejo na večjo odpornost gospodarstva. Vlada poudarja, da bo fiskalna disciplina ostala prednostna naloga, hkrati pa si bo prizadevala za ohranitev investicijskega cikla, ki ga podpirajo evropska sredstva.

Maroko je v letu 2025 obiskalo rekordnih 19,8 milijona turistov, kar predstavlja 14-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. Po podatkih maroškega ministrstva za turizem, obrt ter socialno in solidarnostno gospodarstvo je država s tem dosegla zgodovinski mejnik in se močno približala pragu 20 milijonov obiskovalcev. Povečanje števila turistov se je neposredno odrazilo tudi v finančnih prihodkih, ki so narasli na 124 milijard dirhamov. Izjemen rezultat potrjuje uspešnost državne strategije za spodbujanje turističnega sektorja, ki ostaja eden ključnih stebrov maroškega gospodarstva. Rast števila obiskovalcev je bila skladna z napovedmi iz sredine leta, ko so podatki za prvih osem mesecev že kazali na dvoštevilčno povečanje obiska. Ministrstvo je v uradni izjavi poudarilo, da ti dosežki utrjujejo položaj Maroka kot ene vodilnih turističnih destinacij v regiji in na svetovni ravni.

Bolgarski avtomobilski trg je v letu 2025 zabeležil rekordne rezultate, saj je bilo prodanih 49.389 novih osebnih avtomobilov kategorije M1. Po podatkih Združenja avtomobilskih proizvajalcev gre za najvišje število prodanih vozil v sodobni zgodovini države, kar v povprečju pomeni približno 135 novih vozil na dan. Ta podatek kaže na močno okrevanje in rast kupne moči na bolgarskem trgu vozil. Izjemna rast prodaje odstopa od preteklih let in postavlja nove standarde za avtomobilsko industrijo v regiji. Povečano povpraševanje odraža gospodarsko dinamiko v državi, kjer so potrošniki kljub globalnim nihanjem cen pokazali visoko stopnjo zaupanja v nakupe trajnih dobrin. Analitiki izpostavljajo, da gre za pomemben mejnik, ki bi lahko vplival na nadaljnje investicije v prodajno-servisno mrežo v jugovzhodni Evropi.

Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba. Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.

Indija in Vietnam sta objavila optimistične gospodarske napovedi za leto 2026, pri čemer indijsko ministrstvo za statistiko napoveduje 7,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), nekatere finančne institucije, kot je SBI, pa celo 7,5-odstotno. Glavna gonila indijske rasti so okrepljena zasebna potrošnja, ki je dosegla 7,8-odstotno povečanje, ter robusten storitveni sektor. Ekonomisti ocenjujejo, da država vstopa v obdobje stabilne rasti in obvladljive inflacije, kar je posledica usklajenih strukturnih reform iz prejšnjega leta. Vietnam je prav tako poročal o izjemnih gospodarskih dosežkih, saj je v letu 2025 dosegel 8,02-odstotno rast BDP, kar državo uvršča v sam svetovni vrh. Vietnamska vlada je že začela z izvajanjem strateških načrtov za obdobje 2026–2030, ki se osredotočajo na makroekonomsko stabilnost in pravosodne reforme. Mednarodne finančne institucije poudarjajo, da bo za dolgoročno vzdržnost ključno nadaljevanje reform kakovosti rasti in posodobitev maloprodajne strategije. Kljub negotovim globalnim trgovinskim razmeram obe azijski gospodarstvi izkazujeta odpornost. Indija se zanaša predvsem na notranji trg in prenos dohodkovne moči na gospodinjstva, medtem ko Vietnam izkorišča zagon iz uspešno zaključenega petletnega razvojnega obdobja. Obe državi sta si za prednostno nalogo zadali ohranitev investicijskega zagona, ki bo podpiral gospodarsko trajektorijo v prihodnjem koledarskem letu.

Vietnamsko gospodarstvo je leta 2025 doseglo izjemno 8,02-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja enega najboljših rezultatov v zadnjem desetletju. Po podatkih generalne direktorice nacionalnega statističnega urada (NSO) Nguyen Thi Huong je država kljub naravnim nesrečam in nestanovitnemu svetovnemu okolju izpolnila cilje, ki sta jih zastavila narodna skupščina in vlada. K skupni rasti je največ prispeval storitveni sektor, ki se je povečal za 8,62 odstotka in predstavlja 51,08-odstotni delež celotne rasti. Industrija in gradbeništvo sta zabeležila 8,95-odstotno rast, medtem ko sta kmetijstvo in gozdarstvo zrasla za 3,78 odstotka. Močna gospodarska aktivnost v letu 2025 sledi obdobju negotovosti v svetovnem merilu, kjer so številne države, vključno z članicami evroobmočja, beležile precej nižje stopnje rasti. Finančne institucije, med njimi Standard Chartered in UOB, so svoje napovedi za Vietnam tekom leta postopoma zviševale, kar je potrdilo optimizem na azijskih trgih. Vlada v Hanoju je že napovedala ambiciozne načrte za leto 2026, ko ciljajo na več kot 10-odstotno rast BDP, medtem ko združenja mladih podjetnikov načrtujejo še večji prispevek k nacionalnemu gospodarstvu v prihodnjih petih letih.

Nemški osrednji borzni indeks Dax je v ponedeljek dosegel novo rekordno vrednost, kar gre pripisati predvsem rasti upanja na oživitev nemškega gospodarstva v prihajajočem letu. Indeks se je povzpel na 24.777 točk in s tem presegel prejšnjo najvišjo vrednost 24.771 točk, ki jo je dosegel oktobra letos. Pozitivno vzdušje na frankfurtski borzi odraža pričakovanja vlagateljev, da se bo največje evropsko gospodarstvo po obdobju stagnacije ponovno okrepilo. Analitiki izpostavljajo, da so konjunkturna pričakovanja ključno gonilo trenutne rasti, kljub nekaterim preostalim negotovostim v mednarodnem okolju. Dosežena rekordna raven potrjuje zaupanje vlagateljev v nemška podjetja, ki sestavljajo borzno elito. Odpiranje borze v Frankfurtu je minilo v znamenju optimizma, kar bi lahko služilo kot pozitiven signal tudi za ostale evropske kapitalske trge v zadnjem četrtletju leta.

Novi članki poročajo, da so na rast delnic obrambne industrije vplivale tudi razmere v Ukrajini in Venezueli. Indeks Dax je dosegel novo rekordno vrednost ob začetku trgovalnega leta.

Španija je leto 2025 zaključila s spodbudnimi podatki s trga dela, saj se je število zaposlenih povečalo za več kot pol milijona, medtem ko se je število brezposelnih zmanjšalo za 152.000 oseb. Kljub pozitivnim trendom državi ni uspelo preseči simbolne meje 22 milijonov aktivnih delavcev, kar je bil eden izmed osrednjih ciljev vlade pod vodstvom Pedra Sáncheza. Ob koncu leta je bilo v sistem socialnega zavarovanja vključenih skoraj 21,9 milijona delavcev, kar potrjuje stabilno rast zaposlovanja, ki se neprekinjeno nadaljuje že od konca pandemije koronavirusne bolezni. Glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostaja turistični sektor s povezanimi panogami, kot so promet, gostinstvo in trgovina. Poleg tradicionalnih sektorjev so k rasti prispevala tudi strateška področja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Zanimivo je, da španskega trga dela niso ustavili niti zunanji dejavniki, kot so trgovinske vojne in carine, ki jih je v začetku leta uvedel ameriški predsednik Donald Trump, niti notranjepolitične težave, saj je država že tretje leto zapored delovala brez sprejetega državnega proračuna. Med vidnejšimi strukturnimi spremembami izstopata rekordna zaposlenost žensk in regionalni premiki, kjer Madrid po nekaterih kazalnikih prehiteva Katalonijo.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Nemški kemični koncern BASF bo konec marca odprl novo tovarno na Kitajskem. Kljub velikim upanjem v rast na kitajskem trgu, naložba sproža skepticizem zaradi geopolitičnih napetosti in prizadevanj za zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Kitajske.

Najem pisarniških prostorov v osmih največjih indijskih mestih se je v letu 2024 povečal za 25 odstotkov in dosegel rekordnih 61,4 milijona kvadratnih čevljev (približno 5,7 milijona kvadratnih metrov). Po podatkih nepremičninskega svetovalnega podjetja Cushman & Wakefield je ta rast posledica izjemnega povpraševanja tako domačih kot tujih podjetij, kar odraža dolgoročno stabilnost indijskega nepremičninskega trga. Leta 2024 je neto zakup prostorov znašal 49,1 milijona kvadratnih čevljev, kar pomeni, da so lanski rezultati bistveno presegli prejšnja obdobja. Analiza po mestih kaže na neenakomerno porazdelitev rasti, saj so največji vzpon zabeležili v mestih Bengaluru, Hiderabad, Pune, Delhi-NCR in Čenaj. Nasprotno pa se je obseg najemov zmanjšal v Mumbaju, Kalkuti in Ahmedabadu. Anshul Jain iz podjetja Cushman & Wakefield je poudaril, da rekordne številke niso le prehoden trend, temveč signalizirajo trajno rast, ki jo poganjajo predvsem globalni centri zmogljivosti (GCC). Napovedi za leto 2026 ostajajo optimistične, saj strokovnjaki pričakujejo nadaljnjo širitev teh centrov in povečano povpraševanje po sodobnih poslovnih prostorih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prejšnje napovedi proračunskega urada, ki je takšno raven pričakoval šele leta 2030. Glavni vzroki za strmo rast koreninijo v obsežni porabi iz obdobja pandemije covida-19, hkrati pa letni stroški za obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar predstavlja kritično breme za zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz carin, ki so se pod administracijo Donalda Trumpa dvignile na povprečnih 16,8 odstotka, med ameriškimi državljani narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski na javne finance so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi nacionalni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijone britanskih funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, k čemur so prispevale zaporedne gospodarske krize, od bančnega zloma leta 2008 do energetske draginje. Stroški servisiranja dolga v Britaniji zdaj znatno presegajo izdatke za obrambo, kar obe velesili postavlja v negotov fiskalni položaj, ko obresti postajajo eden največjih proračunskih odhodkov.

Prvo leto gospodarske politike predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", prinaša mešane rezultate s poudarkom na robustni rasti in agresivnih trgovinskih ukrepih. Po navedbah Bele hiše je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 raslo po 4,3-odstotni letni stopnji, kar je najhitreje v zadnjih dveh letih, predvsem na račun močne javne in zasebne porabe. Hkrati pa so se povprečne carinske stopnje z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so povzročili nestabilnost v trgovinskih odnosih z zavezniki in tekmeci. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do opaznega premika, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno svojega zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je hitro sledil tekmec Novo Nordisk. Ta poteza je demantirala dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za inovacije, in pokazala, da tržna konkurenca učinkoviteje znižuje stroške kot birokratska regulacija. Medtem na trgu kriptovalut analitiki izpostavljajo projekt Mutuum Finance kot potencialno priložnost za visoko rast v sektorju decentraliziranih financ (DeFi), saj platforma razvija protokole za nekritično posojanje in izposojo sredstev, kar odraža širšo dinamiko inovacij v finančnem sektorju. Kljub pozitivnim makroekonomskim podatkom pa raziskave kažejo, da so Američani glede svoje osebne ekonomske prihodnosti vse bolj pesimistični.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Združene države Amerike so januarja 2026 zabeležile rekorden javni dolg v višini 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi strokovnih institucij. Ta mejnik so dosegli ob koncu prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa, katerega gospodarska politika temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", vključno z zvišanjem carin na povprečnih 16,8 odstotka. Čeprav so ZDA v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast, letni stroški za obresti na dolg zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar resno obremenjuje zvezni proračun. Podobni pritiski so se pojavili v Veliki Britaniji, kjer bo državni dolg po napovedih kmalu presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklega zadolževanja med pandemijo in energetsko krizo, stroški servisiranja dolga pa so v fiskalnem letu 2026/27 dosegli 135 milijard funtov, kar presega izdatke za obrambo. Obe državi se spopadata z naraščajočo negotovostjo glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, medtem ko se javnost sooča s pesimističnimi gospodarskimi obeti.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Ta mejnik je bil dosežen le leto dni po začetku predsedniškega mandata Donalda Trumpa, čigar gospodarska politika "Amerika prva" kaže mešane rezultate. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje zvišale na 16,8 odstotka, kar je največ po letu 1935. Kljub povečanju proračunskih prihodkov iz carin se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Podobne fiskalne težave pestijo tudi Združeno kraljestvo, kjer bo državni dolg po napovedih letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, kar je zadolževanje potisnilo blizu 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ministrstvo za finance načrtuje, da bo v fiskalnem letu 2026-27 za obresti namenilo 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ v obdobju povečane globalne nestabilnosti.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 dosegle zgodovinski mejnik, ko je njihov javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta podatek močno presega prejšnje napovedi proračunskih uradov, ki so takšno raven pričakovali šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, k dodatnemu pritisku pa prispevajo naraščajoči stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa je sicer zaznamovala krepka gospodarska rast v višini 4,3 odstotka, vendar pa so njegove trgovinske carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov kljub povečanim zveznim prihodkom. Istočasno se s podobnimi izzivi sooča Velika Britanija, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Napovedi kažejo, da se bodo stroški obresti v fiskalnem letu 2026/27 povzpeli na 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva namenjena obrambi. Obe velesili se tako spopadata z naraščajočo fiskalno negotovostjo, medtem ko prebivalstvo izraža vse večjo zaskrbljenost glede prihodnje gospodarske stabilnosti.

British Gas je ponudil do 2.000 funtov pomoči upokojencem za plačilo računov za energijo. Varčevalci so pred novembrskim proračunom vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov v denarne ISA račune. Kancelarka Rachel Reeves se je znašla pod pritiskom zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki bi lahko ogrozile na stotisoče delovnih mest v družinskih podjetjih. Milijoni upokojencev in varčevalcev so prejeli nepričakovane davčne obveznosti od HMRC zaradi zamrznjenih pragov in naraščajočih dohodkov. Kritiziran je bil sistem trojnega zaklepa za pokojnine, saj naj bi povečeval davčno breme za mlade.

Stephen Mullan, član odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zvezne rezerve (Fed), je v intervjuju za tiskovno agencijo AFP izpostavil nujnost znatnega znižanja ključne obrestne mere v letu 2026. Po njegovih besedah je trenutna denarna politika očitno omejevalna in zavira gospodarski razvoj, zato predlaga znižanje za več kot eno odstotno točko. Mullan je pojasnil, da so visoki stroški zadolževanja dosegli svoj namen pri obvladovanju inflacije, vendar pa zdaj predstavljajo tveganje za dolgoročno gospodarsko rast. Njegove izjave nakazujejo na premik v razmišljanju znotraj osrednje ameriške finančne institucije, ki se osredotoča na preprečevanje recesije in zagotavljanje stabilnega trga dela v prihodnjem obdobju. Čeprav so trgi pričakovali postopno sproščanje, Mullanova napoved o znižanju za več kot 100 bazičnih točk v enem letu velja za precej odločno stališče.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Združenem kraljestvu se je prodaja električnih vozil povečala, pri čemer so električna vozila predstavljala skoraj četrtino novih registracij osebnih avtomobilov. Kljub padcu cen goriva, ki ga je razkril RAC Fuel Watch, je trg avtomobilov dosegel 2 milijona prodanih vozil. Laburistična stranka je ponudila do 120.000 funtov popusta na električna tovorna vozila. Kljub temu avtomobilski sektor poziva k omilitvi prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Nemški borzni indeks Dax je v sredo prvič v zgodovini presegel psihološko mejo 25.000 točk, vendar se je njegova rast v četrtek nekoliko umirila. Kljub spodbudnim podatkom iz nemške industrije, ki so indeks dopoldne potisnili celo nad 25.200 točk, so vlagatelji postali previdni. Ob polnoči se je vrednost indeksa Dax znižala za 0,1 odstotka in se ustalila pri 25.097 točkah, medtem ko je indeks srednje velikih podjetij MDax padel za 0,8 odstotka na 31.809 točk. Na upočasnitev rasti na evropskih trgih so močno vplivala dogajanja na ameriških borzah v New Yorku. Čeprav sta indeksa Dow Jones Industrial in S&P 500 sprva dosegala rekordne vrednosti, so se te pozneje znašle pod pritiskom. Glavni razlog za negotovost na trgih so bile izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so se med drugim nanašale na orožarsko industrijo, kar je vneslo nemir med vlagatelje na obeh straneh Atlantika. Analitiki ocenjujejo, da bo meja 25.000 točk v kratkem času verjetno vzdržala, vendar opozarjajo na negotove napovedi iz tujine, ki obremenjujejo nadaljnjo rast. Medtem ko je ameriški Dow Jones še vedno na poti proti mejniku 50.000 točk, so evropski vlagatelji zaradi pričakovanih dodatnih izgub v Združenih državah Amerike začeli unovčevati dobičke, kar je povzročilo trenutno korekcijo tečajev na frankfurtski borzi.

Analitiki in finančne institucije za leto 2026 napovedujejo umerjeno gospodarsko rast, pri čemer se verjetnost recesije v Združenih državah Amerike zdi majhna. Po ocenah Odbora za odprti trg zveznih rezerv (FOMC) naj bi se gospodarska rast v letu 2026 gibala med 2,1 in 2,5 odstotka. Čeprav bo rast zaposlovanja verjetno ostala počasna, bosta fiskalna politika in okrevanje po preteklih proračunskih blokadah vlade podpirala gospodarsko dejavnost. Strokovnjaki poudarjajo, da so tveganja za recesijo v veliki meri obvladana, razen v primeru nepredvidenih zunanjih dejavnikov, kot so nove pandemije ali ekstremni naravni pojavi. Globalna gospodarska podoba se je v zadnjih 45 letih korenito spremenila, saj so se moči prevesile od tradicionalnih zahodnih sil k novim rastočim trgom. Ta dolgoročni trend prehoda ekonomske moči dopolnjujejo trenutne napovedi, ki kažejo na stabilizacijo po obdobju visoke inflacije. Kljub optimizmu glede rasti BDP pa ostaja zaznaven razkorak med statističnimi kazalniki in dejanskim občutkom blaginje med prebivalstvom, kar bo ključni izziv za snovalce politik v prihodnjem letu.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.

Danska narodna banka je v svoji najnovejši oceni gospodarskih gibanj izdala resno opozorilo glede prihodnosti Grenlandije, ki kot avtonomno območje spada pod okrilje danskega kraljestva. Poročilo navaja, da se otok spopada z opaznim upočasnjevanjem gospodarske rasti, kar v kombinaciji s poslabšanjem stanja javnih financ predstavlja tveganje za stabilnost regije. Osrednja finančna institucija poudarja, da bodo v prihodnje potrebni varčevalni ukrepi za sanacijo proračunskega primanjkljaja. Gospodarske razmere na Grenlandiji so tesno povezane z dansko fiskalno politiko, vendar banka opozarja, da trenutni trendi zahtevajo takojšnjo pozornost lokalnih in državnih oblasti. Analitiki izpostavljajo, da bi lahko dolgotrajna stagnacija privedla do zmanjšanja javnih storitev in investicij, če ne bo prišlo do strukturnih reform. To opozorilo prihaja v času, ko se Arktika vedno bolj odpira za mednarodne interese, vendar notranja finančna šibkost Grenlandije omejuje njeno sposobnost za neodvisen razvoj.

Tajvanski predsednik Lai Čing-te je na srečanju z nacionalnim združenjem uvoznikov in izvoznikov izpostavil izjemne gospodarske dosežke države, saj je izvoz do konca novembra dosegel rekordnih 578,5 milijarde ameriških dolarjev. Predsednik je poudaril, da bo leto 2026 ključno za prihodnji razvoj Tajvana, zato je pozval k tesnejšemu sodelovanju med vladajočo koalicijo in opozicijo ter k splošni družbeni enotnosti. Po njegovih besedah je rast predvsem posledica povečanega povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence in visoko zmogljivem računalništvu, kjer Tajvan ohranja vodilno vlogo na svetovnem trgu. Inštitut za ekonomska raziskovanja Tajvana je hkrati objavil seznam 25 najuspešnejših mednarodnih blagovnih znamk otoka, katerih skupna vrednost je narasla za 2,7 odstotka na več kot 15 milijard dolarjev. Lai je podjetnikom obljubil nadaljnjo vladno podporo in poudaril, da mora država na doseženih temeljih nadgraditi svojo industrijsko moč. Gospodarska stabilnost in tehnološki napredek ostajata prioriteti v času, ko se država sooča z zunanjimi geopolitičnimi pritiski in notranjimi političnimi trenji.

Ameriški delniški trgi so v torek zabeležili nove rekordne vrednosti, h čemur je prispevala predvsem rast delnic v tehnološkem sektorju. Osrednji borzni indeks S&P 500 je torkovo trgovanje zaključil z 0,6-odstotnim pribitkom, kar predstavlja nov zgodovinski vrh. Takšen razvoj dogodkov na borznih parketih v New Yorku odraža trende iz preteklega leta, ko so prav velika tehnološka podjetja pogosto narekovala tempo in trg vodila do zaporednih rekordov. Splošna rast na Wall Streetu kaže na nadaljevanje optimizma med vlagatelji, ki stavijo na prevladujočo vlogo tehnoloških velikanov v svetovnem gospodarstvu. Čeprav so bili dobički razpršeni med več sektorjev, je bila tehnologija tista, ki je indeks S&P 500 znova potisnila čez doslej najvišje meje. Analitiki ocenjujejo, da so ti premiki odraz stabilnega povpraševanja in pričakovanj o nadaljnji rasti prihodkov vodilnih korporacij.

Gospodarstvi Pakistana in Južne Koreje sta v začetku leta 2026 stopili v obdobje, ki zahteva korenite strukturne premike za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Pakistan se je po izognitvi finančnemu kolapsu v preteklem letu osredotočil na reformo visokega šolstva, ki velja za ključni steber prihodnje gospodarske rasti. Analitiki opozarjajo, da je bila dosedanja politika privabljanja tujih neposrednih naložb pomanjkljiva, saj so se vlagatelji osredotočali predvsem na domači trg namesto na izvozno naravnanost, kar je omejilo konkurenčnost države. Istočasno se administracija južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga spopada z izzivi polarizirane rasti. Čeprav država dosega rekordne rezultate pri izvozu polprevodnikov, šibka valuta in stagnacija domače porabe negativno vplivata na življenjski standard prebivalstva. Strokovnjaki pozivajo k deregulaciji in razvoju novih gospodarskih gonil, ki bi zmanjšala odvisnost od tehnološkega sektorja. Obe državi si prizadevata za uravnoteženje makroekonomskih kazalnikov z dejansko kupno močjo državljanov, medtem ko se svetovno gospodarstvo sooča s posledicami preteklih trgovinskih trenj.

Bosna in Hercegovina je v letu 2025 zabeležila zgodovinsko najvišje prihodke od posrednih davkov od ustanovitve Uprave za posredno obdavčevanje (UIO). Skupni zbrani znesek je dosegel 12 milijard in 177 milijonov konvertibilnih mark (KM), kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Glede na uradne podatke se je priliv sredstev povečal za 633 milijonov KM oziroma za 5,51 odstotka glede na leto 2024, ko so prihodki znašali 11 milijard in 541 milijonov KM. Rekordni rezultati odražajo stabilnost davčnega sistema in učinkovitost pri pobiranju davka na dodano vrednost, trošarin ter carin. Gre za najvišji nominalni znesek, ki ga je institucija zbrala od svoje vzpostavitve, kar nakazuje na povečano gospodarsko aktivnost ali izboljšane mehanizme nadzora v državi. Ta finančna sredstva so ključna za delovanje institucij na državni ravni ter za proračune entitet in Distrikta Brčko.

Kitajske državne železnice so sporočile, da so naložbe v osnovna sredstva nacionalnega železniškega omrežja v letu 2025 dosegle rekordnih 901,5 milijarde juanov (približno 115 milijard evrov). Kljub kritikam o prekomernem širjenju omrežja hitrih vlakov in naraščajočih operativnih izgubah, se je obseg investicij v primerjavi s prejšnjim letom povečal za šest odstotkov. V okviru tega ambicioznega načrta je bilo v letu 2025 predanih v uporabo 2862 kilometrov novih prog za hitre vlake. Strateška odločitev za nadaljevanje obsežnih vlaganj sledi širšim prizadevanjem Pekinga za spodbujanje gospodarske rasti prek infrastrukturnih projektov. Kitajske oblasti vztrajajo pri širitvi omrežja, čeprav nekateri ekonomisti opozarjajo na dolgoročno vzdržnost financiranja takšnih projektov. Rekordna višina sredstev potrjuje, da železniški sektor ostaja osrednji steber kitajske industrijske in transportne politike, namenjen povezovanju oddaljenih regij in posodabljanju logističnih poti po vsej državi.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je sporočil, da je država v preteklem letu dosegla zgodovinske mejnike na področju zunanje trgovine. Po uradnih podatkih je turški izvoz blaga in storitev dosegel skupno vrednost 396,5 milijarde ameriških dolarjev, s čimer se je država uvrstila v ligo gospodarstev s skoraj 400 milijardami dolarjev izvozne moči. Izvoz blaga je ob tem znašal 273,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja nov letni rekord v zgodovini republike. Minister Bolat je izpostavil tudi izjemen mesečni dosežek, saj je izvoz v zadnjem mesecu znašal 26,4 milijarde dolarjev, kar je najvišja mesečna raven doslej. Po navedbah turškega ministrstva za trgovino ti podatki potrjujejo strukturno krepitev turškega gospodarstva in njegovo rastočo konkurenčnost na svetovnih trgih. Vlada v Ankari pričakuje, da se bo trend rasti nadaljeval tudi v letu 2025, pri čemer se bodo osredotočili na diverzifikacijo trgov in povečanje deleža izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Finančni sekretar Hongkonga Paul Chan je napovedal, da bo mesto izkoristilo zagon na področju financ in tehnoloških inovacij za spodbujanje visokokakovostnega gospodarskega razvoja. V svojem zapisu je izpostavil prihod prvega podjetja s celinske Kitajske, specializiranega za grafične procesne enote, na hongkonško borzo, kar naj bi okrepilo lokalno infrastrukturo za umetno inteligenco (UI). Hongkonško-shenzhenski inovacijski park v Hetau že privablja okoli 60 globalnih podjetij, od katerih se polovica ukvarja z obdelavo podatkov in UI. Hkrati so v Vietnamu v okviru priprav na 14. nacionalni kongres partije znanost, tehnologijo in digitalno preobrazbo opredelili kot osrednja gonila industrializacije in modernizacije države. Vietnamske oblasti pripravljajo nove pravne okvire, ki bodo omogočili hitrejši tehnološki preskok in prestrukturiranje gospodarstva v letu 2025. Cilj je vzpostaviti stabilen ekosistem za inovacije, ki bo služil kot steber nacionalnega razvoja. Na gospodarske izzive se je odzval tudi izvršni direktor južnokorejskega podjetja LG Chem, Kim Dong-chun, ki je zaposlene pozval k radikalnim inovacijam. Zaradi strukturnih neravnovesij na trgu, geopolitične negotovosti in hitrega napredka v avtonomni vožnji ter robotiki je Kim poudaril, da podjetje nima več prostora za umik. Strategija, ki jo je poimenoval »zažiganje mostov«, odraža nujnost prilagoditve novim tržnim razmeram, kjer ponudba presega povpraševanje.

V izvozno-predelovalne in industrijske cone v vietnamskem mestu Hošiminh se je v letu 2025 nateklo za več kot 5,3 milijarde ameriških dolarjev novih in dodatnih naložb. Po uradnih podatkih to predstavlja 0,37-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, s čimer so lokalne oblasti presegle letni zastavljeni cilj za 17,5 odstotka. Ta dosežek odraža uspešno implementacijo posebnih mehanizmov, namenjenih povečanju privlačnosti mesta za tuje vlagatelje. Poleg rasti v industrijskem sektorju je Hošiminh v letu 2025 zabeležil tudi 24-odstotno povečanje registriranih neposrednih tujih naložb (FDI). Mesto s temi rezultati utrjuje svoj položaj ključnega gospodarskega središča v Vietnamu, medtem ko za leto 2026 načrtujejo še ambicioznejše cilje, vključno s privabljanjem 61 milijonov turistov. Uspešno leto na področju investicij potrjuje odpornost in konkurenčnost lokalnega gospodarstva v širši regiji jugovzhodne Azije.

Vietnamski turistični sektor je v novoletnih praznikih doživel močan začetek z velikim številom obiskovalcev. Mnoge lokalne skupnosti so ob praznikih sprejele prve obiskovalce v letu 2026, kar kaže na obetavno rast. Hanoj je med prazniki gostil približno 560.000 obiskovalcev in ustvaril 2,1 bilijona VND prihodkov. Ho Chi Minh City je v istem obdobju zabeležil 1,24 milijona turistov, pri čemer so tujci predstavljali skoraj 76.000, ustvarjen prihodek pa je znašal 100 milijonov USD. Provinca Khanh Hoa je prav tako zabeležila porast obiskovalcev.

Vietnamski turistični sektor je v letu 2025 dosegel zgodovinski mejnik, saj je državo obiskalo skoraj 21,2 milijona tujih gostov. To predstavlja 20,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024 in hkrati najvišje število obiskovalcev v zgodovini države. Po podatkih vietnamske nacionalne turistične uprave (VNAT) je samo decembra v državo prispelo več kot dva milijona mednarodnih obiskovalcev, kar je 15,7 odstotka več kot v enakem obdobju leto poprej. Rekordni rezultati potrjujejo močno okrevanje in rast panoge po predhodnih kriznih letih. Država se zdaj usmerja v razvoj trajnostnega turizma in t. i. zeleno potrošnjo, saj tuji turisti čedalje pogosteje povprašujejo po lokalnih vietnamskih izdelkih. Kljub izjemnim rezultatom strokovnjaki opozarjajo, da bo moral Vietnam v prihodnje okrepiti promocijske dejavnosti, da bo ostal konkurenčen v regiji. Mesto Hošiminh je že začelo izvajati strategijo rasti, ki temelji na kakovosti namesto zgolj na številu gostov, kar nakazuje na strateški premik celotne države v smeri vrhunskih turističnih storitev. Optimistični začetek novega leta vliva upanje na nadaljnje preboje v turističnem gospodarstvu.

Vietnamski turistični sektor je ob začetku leta 2026 zabeležil izjemne rezultate. Mnoge lokalne skupnosti so ob praznikih sočasno sprejele prve obiskovalce v letu. Hošimin je med novoletnimi prazniki ustvaril 100 milijonov ameriških dolarjev prihodkov iz turizma in privabil 1,24 milijona turistov, od tega skoraj 76.000 tujcev. Hanoj je v istem obdobju gostil približno 560.000 obiskovalcev in ustvaril skoraj 79,85 milijona ameriških dolarjev prihodkov.